Predvidevam, da ste tale prispevek našli, ker se je spanje vašega dojenčka poslabšalo ali pa se sprašujete, kdaj lahko pričakujete poslabšanja spanja? Med starši postaja besedna zveza »spalna regresija« vedno bolj poznana.
Na družabnih omrežjih poteka nekakšno tekmovanje v različnih poimenovanjih »spalnih regresij - progresij«, do te mere, da nekateri tudi zagovarjajo, da je to besedna zveza, ki so jo (smo jo) izmislili tisti, ki se ukvarjamo s spanjem.
Če vas ta tema, bolj zanima, povzetke znanstvenih dognanj v povezavi "regresij" v prvih 20. mesecih dojenčka najdete v pripeti knjigi.
V prispevku boste izvedeli:
- Kaj je teoretična zasnova spalne regresije.
- Kako dozorevanje možganov vpliva na to, da dojenček ali otrok regresira v vedenju in čustvovanju.
- Kako si pomagati, če je vaš dojenček v obdobju "regresije" ali spalne regresije.
Spalna regresija in njena teoretična zasnova.
Teoretična osnova »regresij" v dojenčkovem in otrokovem življenju« je teorija zaznavnega nadzora (angl. Perceptual control theory).
V skladu s teorijo zaznavnega nadzora možgani nadzorujejo zaznavo s pomočjo nastavljanja prednosti (imenovanih referenčnih vrednosti) za zaznave nižjih ravni, ki so vključene v njeno konstruiranje.
Ko otrokovi možgani dozorevajo, razvijejo sposobnost, da stare zaznave jemljejo kot vložke, iz katerih konstruirajo nove zaznave višjega reda v hierarhiji.
Možgani morajo nato razviti določene mehanizme za te nove zaznave in se jih naučiti nadzorovati z nastavitvijo referenčnih vrednosti za vhodne zaznave nižje ravni. V času razvojnih preskokov, ko se možgani reorganizirajo, se vrste izkušenj, ki jih je dojenček samozavestno obvladoval, destabilizirajo, nato na podlagi ponavljanja, izkušenj in učenja nastanejo nove kognitivne in vedenjske sposobnosti (1, 2, 3).
Teorija zaznavnega nadzora je zelo široko znanstveno področje in lovke dosega tudi na področju psihoterapije. Psihoterapevti jo poznamo kot "model povratne zanke".
Spalna regresija - "regresije" in razvoj možganov.
Posledično je 'razvojni preskok' pri dojenčkih in otrocih sestavljen iz dveh faz:
1. Faze, ko dojenček 'regresira', kot da bi bil mlajši, išče varno bližino z materjo in je na splošno 'bolj občutljiv' zaradi kognitivnih motenj predhodno pridobljenih kompetenc, čemur sledi obdobje, ko je dojenček na splošno srečen in odprt ter raziskuje nove izkušnje z na novo pridobljenimi veščinami.
1. Druga stanja, ki lahko povzročijo »regresijo« v vedenju, spanju, čustvovanju itd. v otrokovem življenju so spremenjene »okoliščine, kot so recimo povečan stres zaradi prehoda v varstvo, potovanja, selitev, prihod sorojenca in podobno.
Zasnova »regresije« v vedenju, čustvovanju, spanju itd. dojenčka kot sestavnemu delu razvojnega preskoka izhaja iz skoraj 50. let raziskav (4, 5, 6, 7).
Te so se najprej začele z etološkim opazovanjem mater in dojenčkov šimpanzov. Nato pa se razširile na več podrobnih raziskav s človeškimi materami in dojenčki. Obstoj rednih "obdobij regresij" in njihova povezava s stopnjami kognitivnega razvoja sta dobro dokumentirana v literaturi o etologiji in otroški psihologiji in ugotovitve je v različnih državah in kulturah ponovilo več neodvisnih raziskovalnih skupin (8, 9, 10, 11, 12).
Razvojni preskoki, ki naj bi bili pospremljeni v regresijah v spanju, vedenju, čustvovanju naj bi se zgodili pri približno 5, 8, 12, 19, 26, 37, 46, 55, 64 in 75 tednih.
Velik del opažene spremenljivosti je zato, ker se razvoj začne s spočetjem, ne z rojstvom, nosečnost pa je spremenljivega trajanja. Če je otrok nedonošenček, se tedni štejejo od predvidenega dneva poroda. Spremenljiv je tudi razvoj specifičnih veščin, ki postanejo mogoče z vsakim višjim redom zaznavanja. Izven obsega obdobja dojenčka in malčka so bila dokumentirana dodatna obdobja regresije, tudi v najstniških letih.
Kako si pomagati v obdobju regresij ali če vas je doletela spalna regresija.
Razumevanje teorije zaznavnega nadzora vam ne bo pomagalo samo pri razumevanju, zakaj se je spanje vašega dojenčka za določen čas poslabšalo, ampak tudi pri drugih izzivih.
Opazili boste, da bo neko obdobje vaš dojenček ali malček izredno slabe volje, se vas bo bolj oklepal, nato boste čez nekaj časa opazili, da je osvojil določene besede, motorični preskok itd.
Knjiga, ki vam bo v teh mesecih v pomoč in v kateri so natančno obrazložene "regresije" je knjiga, The Wonder Weeks: A Stress-Free Guide to Your Baby's Behavior.
O trajanju in natančnejši obrazložitvi "spalnih regresij" si lahko preberete moj prispevek na to temo. Naj vam ti zapisi služijo kot podpora, da je »spalna regresija« pogosto pospremljena s tem, da možgani soustvarjajo nove povezave, kar je povezano z začasno destabilizacijo sistema, ki se kaže v otrokovi »regresiji« vedenja, čustvovanja ali spanja.
Obdobje regresij je za večino staršev naporno obdobje. Če se želite dodatno podpreti, vam bo mogoče naslednji izziv zanimiv.
Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:
- Vaš najboljši vodnik o spanju dojenčka od 4. do 18. meseca starosti ...
- Spanje novorojenčka … kako spati bolje ob 1. mesec starem dojenčku?
- Konkretni nasveti, kako in kdaj naj otrok zaspi sam ...
- Razumevanje in rešitve najpogostejših izzivov prebujanja dojenčkov in otrok?
Mentalno zdravje v starševstvu:
- Izgorelost -11 najboljših načinov, kako preprečiti izgorelost
- Izgorelost v starševstvu
- Skrb zase – Kako (po) skrbeti zase in v življenje vnesti ravnovesje?
- Krivda v starševstvu, kako jo slišati in se spoprijeti z njo?
- Včasih si želim staro življenje nazaj.
Viri:
Članek je bil delno povzet po članku iz Wikipedije - Perceptual control theory.
- Plas-Plooij, Xaviera; Plooij, Frans X.; Rijt-Plooij, Hetty van de (2019). The wonder weeks: A stress-free guide to your baby's behavior. New York: The Countryman Press (Norton).
- Plooij, F. X. (2013), "The trilogy of mind", in Heimann, Mikael. Regression periods in human infancy, Mahwah, NJ: Erlbaum, 185–205.
- Plooij, F. X. (2003), "The phylogeny, ontogeny, causation and function of regression periods explained by reorganizations of the hierarchy of perceptual control systems.", in Mansell, Warren. The interdisciplinary handbook of Perceptual Control Theory: Living control systems IV, London: Academic Press, 199–225.
- Plooij, F. X., Lipsitt, Lewis P… (1984) The behavioral development of free-living chimpanzee babies and infants. Illustrated by David Bygott. Norwood, NJ: Ablex Publishing Corporation.
- Plooij, F. X.; Rijt-Plooij, H. H. C. van de; Fischer, M.; Pusey, A. (2014). "Longitudinal recordings of the vocalizations of immature Gombe chimpanzees for developmental studies". Scientific Data. 1 (140025).
- Plooij, F. X.; Rijt-Plooij, H. H. C. van de; Fischer, M.; Wilson, M. L.; Pusey, A. (2014). "An archive of longitudinal recordings of the vocalizations of adult Gombe chimpanzees". Scientific Data. 2 (150027).
- Rijt-Plooij, H. H. C. van de; Plooij, F. X. (1987). "Growing independence, conflict and learning in mother-infant relations in free-ranging chimpanzees". Behaviour. 101 (1): 1–86.
- Trevarthen, C.; Aitken, K. (2003). "Regulation of brain development and age-related changes in infants' motives: The developmental function of regressive periods". In Heimann, M. (ed.). Regression periods in human infancy. Norwood, NJ: Ablex Publishing Corporation. str. 107–184.
- Rijt-Plooij, H. H. C. van de; Plooij, F. X. (1992), "Infantile regressions: Disorganization and the onset of transition periods", Journal of Reproductive and Infant Psychology, 10 (3): 129–149.
- Rijt-Plooij, H. H. C. van de; Plooij, F. X. (1993), "Distinct periods of mother-infant conflict in normal development: Sources of progress and germs of pathology", Journal of Child Psychology and Psychiatry, 34 (2): 229–245.
- Sadurní, M.; Rostan, C. (2002). "Regression periods in infancy: A case study from Catalonia". Spanish Journal of Psychology. 5 (1): 36–44.
- Mikael Heimann, Frans X. Plooij (2013). Regression Periods in Human infancy. Psychology Press
Pomembno obvestilo:
Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.
Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.
Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.