Če imate majhne otroke, vam je lahko zelo poznano, da vaš otrok, tik preden bi moral zaspati, vpraša po kozarcu vode. Za mnoge je tudi kozarec mleka ali zeliščnega čaja zadnja stvar, ki jo imajo pred spanjem.

Vprašanje pa ostaja, ali je žeja pred spanjem le rutina in navada ali obstaja osnovna biološka razlaga, zakaj pred spanjem začutimo nenadno potrebo po pitju.

Raziskava (1), ki je bila objavljena v reviji Nature, kaže, da je naša cirkadiana ura morda odgovorna za sprožitev žeje pred spanjem.

Občutek žeje se večinoma aktivira takrat, ko obstaja nevarnost, da bomo dehidrirali. To se lahko zgodi na primer, če se nam telesna temperatura poveča ali če se količina krvne plazme zmanjša. Na splošno imamo to žejo, ko je razmerje tekočine v telesu nižje od običajnega. Toda žeja pred spanjem je drugačna in se pojavi tudi, če nobeden od zgoraj navedenih simptomov ni prisoten.

Ko so raziskovalci v omenjeni raziskavi opazovali podgane čez dan, so opazili, da so le-te iskale vodo samo takrat, ko so jo potrebovale. Toda v urah pred spanjem so običajno pokazale povečano žejo, kljub temu da se niso kazali tipični razlogi zanjo.

Za potrebe raziskave je Claire Gizowski in njena ekipa podganam omejila dostop do vode tik pred spanjem. Ugotovili so, da so podgane brez vode pokazale jasne znake dehidracije proti koncu spanja. To kaže na to, da so podgane ponoči instinktivno pile več vode, da bi zagotovile primerno hidracijo med dolgimi urami spanja. To je smiselno, ker med spanjem podgane (in večina sesalcev, vključno z ljudmi) nenehno porabljajo tekočino, ko telo prebavlja hrano in obnavlja tkivo. V kolikor upoštevamo še nenadni razvoj in integracijo otroških možganov v prvih letih, se zdi razumljivo, da njihovo telo za optimalno delovanje in razvoj potrebuje več vode.

Raziskovalci so želeli preveriti, ali deli možganov, ki nadzorujejo žejo in spanje, na kakršen koli način komunicirajo. Z uporabo raziskav, ki uporabljajo lasersko svetlobo za manipulacijo nevronov v možganih podgan, so ugotovili, da med možganskimi centri spanja in žeje res obstaja nekaj komunikacije. Ugotovili so dialog med regijami možganov, znanimi kot suprahiasmatično jedro (SCN), ki upravlja naše cirkadiane ritme, in OVLT, ki nadzoruje ravnovesje tekočin v našem telesu.

Ko so raziskovalci aktivirali SCN podgan, da bi možgani mislili, da se pripravljajo na spanec, so ugotovili, da je to privedlo do sproščanja vazopresina – peptida (beljakovinske verige), ki vpliva na žejo.

Vsi naši organi sledijo cirkadianemu ritmu, kar pomaga optimizirati njihovo delovanje. Na primer izmensko delo ljudi sili, da konstantno izstopajo iz njihovih naravnih ritmov, kar ima lahko posledice za zdravje. Vedeti, kako deluje ura, nam daje več možnosti, da dejansko nekaj storimo glede tega. Na podlagi ugotovitev te raziskave bodo znanstveniki morda kmalu priporočili, naj ljudje pijejo vodo pred spanjem, tudi če ne čutijo žeje. To bo zagotovilo zadostno hidracijo med fazami spanja, kar bo privedlo do boljšega spanca in boljšega splošnega zdravja.

Starši pa zaradi ugotovitve te raziskave lahko postanemo bolj sočutni do naših malčkov, ko naveličani od celega dneva in v nestrpnem pričakovanju malo miru čakamo, da naš malček zaspi, iz njegovih ust pa zaslišimo: »Mami, žejen sem.« Čeprav je jeza v tistem trenutku smiselna, bo lahko kozarec vode tudi omogočil, da bo naš malček bolje spal med nočjo, kar tudi ni tako zanemarljivo.

V kolikor vas zanima več o spanju dojenčka, malčka in predšolskega otroka si lahko preberete v brezplačnih vodnikih …

Vodnik_0_6_3D_margin (1).png

Vodnik_4_18_3D_margin.png

Vodnik_18_5_3D_margin.png Viri:

  1. Gizowski, C., Zaelzer, C., & Bourque, C. W. (2016). Clock-driven vasopressin neurotransmission mediates anticipatory thirst prior to sleep. Nature, 537(7622), 685–688.

Hrepeniš po boljšem spanju?