Opažam, da je v našem okolju zelo veliko staršev zelo zaskrbljenih zaradi spanja svojih otrok. Po eni strani so starši zaskrbljeni, ker se njihov 8-mesečni dojenček prebuja 2-krat na noč, medtem ko prijateljičin dojenček prespi celo noč. Po drugi strani se tudi »normalizira« prebujanje 10-krat na noč, kar spet ni prav. Ne bom zanikala, da ob marsikaterem ponudniku, ki staršem ponujajo razne storitve, povezane s spanjem, postanem jezna. V vseh teh letih sem si pridobila dovolj znanja, da vem, katere informacije so preverjene in katere ne. Močno zagovarjam informirano in strokovno podajanje informacij staršem in upoštevanje ter spoštovanje izbire poti, ki ustreza družini.

Če bi se odrasli prebujali 10-krat na noč ali bi zelo težko zaspali ter bi med nočjo dolgo bedeli, bi vsi iskali vzrok za tako ravnanje. Nič v življenju ni črno-belo in spanje naših otrok je še, kako pomemben dejavnik za zdrav razvoj telesa in uma.

Spanje je za človeka zelo pomembno. Prespimo tako rekoč tretjino življenja, in če bi se spanju skušali zavestno odreči, bi kmalu zboleli. Dober, trden spanec je nadvse pomemben za kakovost našega življenja.

Prvo obsežno raziskavo (1), ki nam daje določene smernice, kdaj starša usmeriti naprej, sta izvedla Finski nacionalni inštitut za zdravje in Univerza v Turku.

Raziskava je pokazala, da se pri spanju dojenčkov in malčkov v prvih dveh letih zgodijo velike spremembe: čas uspavanja se v starosti 6 mesecev zmanjša na povprečno 20 minut, tudi nočno prebujanje se do 2. leta zmanjša na 1-krat na noč. Hkrati se otrokovo celokupno spanje zmanjša na približno 12 ur na dan, saj se število dnevnih dremežev zmanjšuje. Do drugega leta otrokov spanec postane stabilnejši in bolj skladen.

Vendar obstajajo velike individualne razlike v kakovosti spanja dojenčkov in malčkov, zato je veliko staršev zaskrbljenih, ali so vzorci spanja njihovega otroka normalni ali ne. Približno 40 % staršev 8-mesečnih otrok, ki so sodelovali v raziskavi, je dejalo, da jih skrbi otrokov spanec. Študija je temeljila na 5700 finskih otrocih in na podatkih, ki so jih posredovali njihovi starši.

Katere pa so mejne vrednosti, ko lahko rečemo, da to ni »normalno« dojenčkovo spanje, ki lahko tudi nakazuje na določen medicinski izziv, ki bi potreboval specialistično obravnavo?

Primarni cilj raziskave je bil raziskati, kako se spanje dojenčkov razvija v prvih dveh letih. Do te raziskave nismo imeli nobenih referenčnih vrednosti (ki bi temeljile na velikih naborih podatkov), kaj lahko štejemo za razvojno primeren spanec. Namen raziskav je bil raziskati, kako velike so lahko posamezne razlike v spanju med dojenčki, medtem ko še vedno spadajo v meje običajnega otrokovega razvoja. To bi starše rešilo nepotrebnih skrbi in bi tudi pomagalo, da bi starše usmerili, kdaj lahko in je treba posegati v otrokovo spanje. Pri tem apeliram tudi na ponudnike komplementarnih in alternativnih oblik pomoči, da vsi razvijemo subtilno držo do teme, ker samo opremljeni z znanjem lahko dovolj konstruktivno pristopimo k tej temi in predvsem, kar je meni kot zdravstveni delavki pomembno, da ne škodimo.

V ta namen je nastala infografika, ki je delo Finskega Inštituta za nacionalno zdravje in temelji na zgoraj opisani raziskavi, ki je lahko staršem in strokovnjakom, ki so v neposredni bližini s starši in njihovimi dojenčki ter malčki v veliko pomoč. ....png 1.png

Če vas zanima več o spanju dojenčka, malčka in predšolskega otroka si lahko preberete v brezplačnih vodnikih …

Vodnik_0_6_3D_margin (1).png

Vodnik_4_18_3D_margin.png

Vodnik_18_5_3D_margin.png

Vir raziskave:

  1. Paavonen, E. J., Saarenpää-Heikkilä, O., Morales-Munoz, I., Virta, M., Häkälä, N., Pölkki, P., … Karlsson, L. (2020). Normal sleep development in infants: findings from two large birth cohorts. Sleep Medicine, 69:145–154. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32087408/

Hrepeniš po boljšem spanju?