.png "Konkretni nasveti, kako in kdaj naj otrok zaspi sam ...")
Kako otroka naučiti, da zaspi sam? Kdaj naj začne otrok spati v svoji postelji? Kako naučiti otroka spati v svoji sobi ali postelji? Zakaj vaš otrok ne zaspi sam? Kako in kdaj naj otrok zaspi sam? Si želite, da bi vaš malček ali predšolski otrok zaspal sam? Vse to in še več v naslednjih vrsticah.
Kako in kdaj naj otrok zaspi sam?
Čas, preden gre otrok spat, je čas, ko se otrok loči od staršev in je pospremljen z večjo tesnobo otroka. Vemo, da so limbične strukture možganov, ki uravnavajo naša čustva, in stresni odziv proti večeru veliko bolj aktivni.
To je ostanek naše evolucije, saj ko se je delal mrak, je bila v okolju veliko večja možnost, da smo bili v nevarnosti zaradi plenilcev. Pa vendar sem v teh letih spremljala zelo veliko staršev in otrok, kjer ni bil vzrok, da otrok ne »zaspi sam« v tem, da je imel otrok strahove, ampak je bil vzrok v tem, da je starš čutil tesnobo, ki se je ob izzivu samostojnega uspavanja odpirala.
Ker je za mano obsežno psihoterapevtsko izobraževanje, si želim, da preko mojih zapisov najdete zase veliko več kot samo "spanje" in se resnično opolnomočite za izzive v starševstvu, ki jih življenje, če jih ne presežemo prej ali slej ponovno, povrne.
Pričakovanja družbe, kako in kdaj naj otrok zaspi sam. Kdaj naj začne otrok spati v svoji postelji ali sobi? …
K meni so se obračali starši 7 – letnikov, ki so bili že obupani in so čutili jezo do otroka, da so morali ležati ob otroku … otrok pa ni želel zaspati sam, jokal je in se jih oklepal. V sebi so imeli veliko krivde in sramu, ker otrok ne sam nakaže na ta korak.
Na drugi strani so pa starši, ki v sebi čutijo strah, da otrok ne bo dovolj samostojen, ali sram, da njihov otrok še ne »zaspi sam« medtem, ko sošolec, sošolka … Itd. to že počne. Gre za drugo plat istega kovanca in v obeh primerih so vsebine, ki so povezane z uspavanjem otroka veliko bolj kompleksne in nam pravzaprav kažejo ogledalo.
To, da otrok zaspi sam, je družbeni konstrukt …
O konstruktih, ki vplivajo na naše odločitve v starševstvu, in vedno bolj pozabljamo, da so to konstrukti, sem že večkrat pisala in si o tem, lahko preberete v mojih prispevkih.
Velikokrat so starši zmedeni, ker iz okolice dobivajo sporočila, kako in kdaj naj otrok zaspi sam, da je to, da ležijo poleg otroka »naravno«, da se tudi »odrasli« raje stisnemo k nekomu … itd. Da bo otrok nakazal željo po samostojnem uspavanju, ko bo na to pripravljen. To je vse res, če si starš želi ležati poleg nekoga in mu je to prijetno, tak starš mora delati na svojih vrednotah in zaupanju vase, ker ko smo resnično mirni v svojih odločitvah, nas mnenja okolice ne dotaknejo.
Če pa starš ob uspavanju in ležanju ob otroku, dokler ne zaspi čuti tesnobo, ki jo otrok zaznava, noče tega početi tako otroku na nezavedni ravni, sporočamo, da nočno uspavanje ni varno, da je prava pot v odnosih, da se podredimo, in to neavtentičnost bo otrok zrcalil, in nastal bo začaran krog.
Zato je prvi korak, ki ga morajo starši pri temi, kako in kdaj naj otrok zaspi sam narediti, da se najprej vprašajo, zakaj si želijo, da bi otrok zaspal sam?
Kakšen je otrokov proces in zrelost?
Če vas skrbi pritisk družbe ali strah, da »otrok ni dovolj samostojen« to ni prava pot. Že večkrat sem omenjala, da so neke »norme in pravila« družbeni konstrukt in da lahko vsaka družina sledi poti, ki je njihova in avtentična. Avtentičnost, stik in odnos gradi varno navezanost, ne strah ali pričakovanja družbe, ki jih bolj ali manj vsi soustvarjamo.
Samostojnost otroka se gradi ob varnosti.
Živimo v obdobju "informacijske preobremenitve", kjer na vsakem koraku dobivamo subliminalna sporočila "kako, naj bi vzgajali svoje otroke".
Ne obstaja "popolna starševska tehnika", vzgoja je odnos tukaj in zdaj. Tudi, če se z načinom vzgoje, ki ga soseda uporablja pri svojih otrocih, ne strinjate, je velik vir današnjega sobivanja ta, da zdržimo s pluralnostjo različnih pogledov in mnenj. Ker, če soseda ne "vzgaja" po naše to še ne pomeni, da je to narobe. Svet ni črno - bel in to mavričnost si želim, da bi vsi ponotranjili in se vedno bolj vračali k sebi in svojim starševskim vrednotam.
Otroka ne moremo učiti, kako se postaviti zase in slediti svoji poti in vrednotam, če imamo sami težave na tem področju. Avtentičnosti bomo veliko težje predali, če sami v odnosu z njim nismo avtentični. Stik z otrokom se gradi preko stika s samim sabo. Empatija brez, da znamo postaviti osebno mejo, ni prava empatija. Sočutje brez, da znamo postaviti tudi osebne meje, ni pravo so-čutje. Meje otroku ne moremo postaviti, če kršimo lastne meje.
Če je vaša iskrena želja, da si želite ležati poleg otroka, ni s tem popolnoma nič narobe in nihče nima pravice posegati v to.
Če pa si iskreno želite in čutite, da je čas, da po nočni rutini odidete iz sobe in da vaš otrok zaspi sam, sem pripravila nekaj načinov, kako se lahko lotite izziva. V zapisih boste našli tudi namige, kako sebe podpreti in raziskati morebitne občutke ali vaše vsebine, ki se ob tem vzbujajo.
Razdelila sem jih na dva dela:
-
V prvem delu vodnika so igre, ki delujejo na principu soustvarjanja novih navad s pozitivno spodbudo, niso pa primerne za otroke, ki imajo strahove.
-
V drugem delu so pa igre, ki delujejo tudi na spodbudi in so primerne za otroke, ki imajo strahove. Igre delujejo na principu soustvarjanja novih navad s spodbudo in ni njihov namen, da otroka za določeno vedenje pogojujemo. Upoštevajte, da ustvarjamo nove rituale pred spanjem in je igra ali nagrada bolj mišljena, da na prijeten način dalj časa vztrajamo pri spremembi in se na tak način ustvari nov ritual, ki je otroku poznan in varen.
Igre, ki delujejo na principu soustvarjanja novih navad s pozitivno spodbud, niso pa primerne za otroke, ki imajo strahove, so:
- Igra s poljubčkom
- »Ups, pozabil/a sem«
- Igra z vstopnico
- Igra z »nagrado«
- Čarobna blazina
Igre, ki delujejo na principu soustvarjanja novih navad s pozitivno spodbudo in so primerne za otroke, ki imajo strahove:
1.Igra s srčkom ali
2.Nevidna nit
Slikanica Nevidna nit je terapevtska slikanica, ki jo sama uporabljam pri mnogih izzivih, ki jih imam z otroki in jo močno priporočam tudi kot zelo uporabno darilo.
Vse to in še več konkretnih nasvetov, kako in kdaj naj otrok zaspi sam, si lahko preberete v mojem brezplačnem vodniku, ki ga najdete na tej povezavi.
Predvsem si pa želim, da se vrnete k sebi in izberete pot, ki je avtentično vaša.
Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:
- Vaš najboljši vodnik o spanju dojenčka od 4. do 18. meseca starosti ...
- Kako ugotoviti, ali ima vaš otrok težave s spanjem? Kaj je »normalno« dojenčkovo in malčkovo spanje?
- Kako podaljšati kratko dnevno spanje dojenčka in predšolskega otroka?
- Moj otrok se zjutraj zbuja zelo zgodaj, kako to odpraviti?
- Je vaš dojenček - otrok buden ali bedi dalj časa čez noč?
Mentalno zdravje v starševstvu:
- Izgorelost -11 najboljših načinov, kako preprečiti izgorelost
- Izgorelost v starševstvu
- Skrb zase – Kako (po) skrbeti zase in v življenje vnesti ravnovesje?
- Krivda v starševstvu, kako jo slišati in se spoprijeti z njo?
- Včasih si želim staro življenje nazaj.
Če vas vsebine osebne rasti, mentalnega zdravja v starševstvu zanimajo na moji spletni strani, najdete zelo veliko napotkov, zapisov in idej, kako se lahko opolnomočite v tem obdobju.
Pomembno obvestilo:
Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.
Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.
Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.